Na vrsti je prvi del predavanja zakoncev Štremfelj o njunih dogodivščinah na Veliki himalajski poti. S fotografijami sta to 1700 km dolgo in tri meseca trajajočo avanturo letos spomladi približala udeležencem radijskih mini počitnic v Bernardinu. Prizori tudi zgolj z besedami vsekakor oživijo v slikoviti pripovedi Marije in Andreja Štremfelj.
Na vrsti je prvi del predavanja zakoncev Štremfelj o njunih dogodivščinah na Veliki himalajski poti. S fotografijami sta to 1700 km dolgo in tri meseca trajajočo avanturo letos spomladi približala udeležencem radijskih mini počitnic v Bernardinu. Prizori tudi zgolj z besedami vsekakor oživijo v slikoviti pripovedi Marije in Andreja Štremfelj.
Poti do številnih vrhov in koč so v teh dneh po ujmi neprehodne. Stkali pa smo poti do soljudi v stiski, kljub temu, da je planinska sezona na vrhuncu. V Doživetjih narave smo se posvetili duhovnemu sporočilu in simboliki gora. Spregovorila sta tudi alpinista Andrej in Marija Štremfelj.
Poti do številnih vrhov in koč so v teh dneh po ujmi neprehodne. Stkali pa smo poti do soljudi v stiski, kljub temu, da je planinska sezona na vrhuncu. V Doživetjih narave smo se posvetili duhovnemu sporočilu in simboliki gora. Spregovorila sta tudi alpinista Andrej in Marija Štremfelj.
V tokratnih Doživetjih narave ste lahko slišali pogovor z enim najboljših alpinistov našega časa. Njegovi življenjski vodili sta pogum za podajanje v neznano, pogosto celo v nemogoče, hkrati pa se je na svojih vzponih izuril v umetnosti samoomejevanja. Reinhold Messner je Zadnjo odpravo, kot je poimenoval svojo svetovno turnejo, začel prav v Sloveniji. Kaj želi z njo sporočiti in kako gleda na okoljske in alpinistične izzive sodobnega časa? V drugem delu oddaje smo se k kratkim kvizom pomudili pri Tednu mobilnosti.
V tokratnih Doživetjih narave ste lahko slišali pogovor z enim najboljših alpinistov našega časa. Njegovi življenjski vodili sta pogum za podajanje v neznano, pogosto celo v nemogoče, hkrati pa se je na svojih vzponih izuril v umetnosti samoomejevanja. Reinhold Messner je Zadnjo odpravo, kot je poimenoval svojo svetovno turnejo, začel prav v Sloveniji. Kaj želi z njo sporočiti in kako gleda na okoljske in alpinistične izzive sodobnega časa? V drugem delu oddaje smo se k kratkim kvizom pomudili pri Tednu mobilnosti.
V poletnih Doživetjih smo tokrat podelili namig za čudovit krožni izlet v Karavanke - morda ga lahko izpeljete še v zadnjem avgustovskem koncu tedna. Pogledali pa smo tudi v začetek septembra, ko bo Slovenijo obiskal legendarni alpinist Reinhold Messner.
V poletnih Doživetjih smo tokrat podelili namig za čudovit krožni izlet v Karavanke - morda ga lahko izpeljete še v zadnjem avgustovskem koncu tedna. Pogledali pa smo tudi v začetek septembra, ko bo Slovenijo obiskal legendarni alpinist Reinhold Messner.
Sprehodili smo se med svežimi utrinki s podelitve priznanj najuspešnejšim v alpinizmu, športnem plezanju in turnem smučanju v letu 2021. Svoje vtise so delili: naj športna plezalka Janja Garnbret, naj športni plezalec Luka Potočar, alpinistka leta Anja Petek, spregovoril je tudi načelnik alpinistične komisije Oto Žan. Na koncu smo spoznali alpinista, gorskega reševalca, morjeplovca in svetovnega popotnika Dušana Kukovca, ki je prejel priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1969 je kot prvi Slovenec preplezal klasično smer v Eigerju.
Sprehodili smo se med svežimi utrinki s podelitve priznanj najuspešnejšim v alpinizmu, športnem plezanju in turnem smučanju v letu 2021. Svoje vtise so delili: naj športna plezalka Janja Garnbret, naj športni plezalec Luka Potočar, alpinistka leta Anja Petek, spregovoril je tudi načelnik alpinistične komisije Oto Žan. Na koncu smo spoznali alpinista, gorskega reševalca, morjeplovca in svetovnega popotnika Dušana Kukovca, ki je prejel priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1969 je kot prvi Slovenec preplezal klasično smer v Eigerju.
Nejc Zaplotnik je karizmatično ime slovenskega alpinizma tudi zaradi svoje Poti. Lani je minilo 40 let od prvega izida, letošnji april pa bo v znamenju 70. obletnice Nejčevega rojstva. V Doživetjih narave smo se pogovarjali o alpinistični literaturi, predstavili razstavo Himalajski plezalci pišejo brez rokavic, ki je na ogled v planinskem muzeju (dr. Jernej Habjan), povabili k bralnemo študijskemu krožku “Iz življenja v gorah s Kugyjem” (Natalija Štular). Poiskali pa smo tudi dober namig za družinske izlete v času zimskih počitnic (Maja Krajnc).
Nejc Zaplotnik je karizmatično ime slovenskega alpinizma tudi zaradi svoje Poti. Lani je minilo 40 let od prvega izida, letošnji april pa bo v znamenju 70. obletnice Nejčevega rojstva. V Doživetjih narave smo se pogovarjali o alpinistični literaturi, predstavili razstavo Himalajski plezalci pišejo brez rokavic, ki je na ogled v planinskem muzeju (dr. Jernej Habjan), povabili k bralnemo študijskemu krožku “Iz življenja v gorah s Kugyjem” (Natalija Štular). Poiskali pa smo tudi dober namig za družinske izlete v času zimskih počitnic (Maja Krajnc).
Posvetili smo se programu 16. mednarodnega festivala gorniškega filma in predstavili svežo monografijo Z znanjem do zvezd, ki govori o nepalski šoli gorskih vodnikov (gosta urednica knjige Mojca Volkar Trobevšek in direktor festivala Silvo Karo). Poročali pa smo tudi o odlikovanju argentinskega rojaka dr. Petra Skvarče za svoje raziskovalno delo na področju ledenikov in podnebnih sprememb.
Posvetili smo se programu 16. mednarodnega festivala gorniškega filma in predstavili svežo monografijo Z znanjem do zvezd, ki govori o nepalski šoli gorskih vodnikov (gosta urednica knjige Mojca Volkar Trobevšek in direktor festivala Silvo Karo). Poročali pa smo tudi o odlikovanju argentinskega rojaka dr. Petra Skvarče za svoje raziskovalno delo na področju ledenikov in podnebnih sprememb.
Sprehodili smo se skozi nekaj letošnjih oddaj in gostov, ki so jih prinesla naša doživetja, predvsem pa ste imeli besedo vi: iskali smo naj izlet za prvi dan novega leta in pravilne odgovore v planinskem kvizu.
Spregovorili smoo poporodni depresiji. V našem studiu se nam je pridružila Tea Terzić s Psihiatrične klinike Ljubljana. Kako prepoznati, da gre za poporodno depresijo, kako ta vpliva na dojenčka, kako jo zdraviti in kakšne so možnosti, da se ponovi? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
Rojaki v Venezueli so se zaradi krize v državi znova znašli v težki situaciji. Kakšne so razmere, kaj potrebujejo in kako jim lahko pomagamo, smo govorili s sestro Andrejo Godnič. Pomoč zbira Slovenska karitas na tel. 01-300-59-60. Govorili smo [od 19.31 naprej] tudi o letošnji Peterlinovi nagradi in nagrajencu Zdravku Inzku.
Podatki za nakazilo: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Venezueli, Sklic: 00 850, Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X.
Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?
Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.